V četrtek, 17. 6. 2022, smo se osmošolci odpravili na športni dan. Naša pričakovanja niso bila najboljša. Mislili smo, da bo prevroče, dolgočasno, naporno itd. Ob 7.00 smo se zbrali. Nebo nam je kazalo, da bo lepo vreme in naša energija je malo narasla. Vsi smo na avtobusu želeli telefone, a učitelji niso bili za to. Sklenili smo kompromis, da jih bomo lahko uporabljali na poti nazaj. Prispeli smo v Planico in najprej malicali. Medtem smo imeli debato, kakšna je razlika med avionom in letalom. Na poti do Tamarja smo se počutili svobodno. Seveda smo imeli učitelje spredaj in zadaj in vmes, a hodili smo lahko, kakor smo želeli. Všeč nam je bilo tudi, da je učiteljica narekovala hiter tempo. Pot je minila, kot bi mignil. Ko smo prispeli v Tamar, smo se najprej fotografirali pred kuliso gora. Učiteljica nam je rekla, da gremo lahko z učiteljem do slapa. Velika večina nas je bila pogumnih in smo se odpravili. Pot je bila kamnita in strma. Ko si že mislil, da si na vrhu, se je odprl nov ovinek. Ko smo končno prispeli, smo že zagledali učitelja, ki se je kot pravi pustolovec hladil z ledeno vodo, ki je padala v obliki slapa. Tudi mi smo glave nastavljali curkom. Na poti navzdol smo sredi plezalnega vzdušja srečali olimpijsko prvakinjo Janjo Garnbret in kasneje smo se zapodili čez cel travnik, da smo se z njo tudi fotografirali. Pred odhodom smo si postregli še s štrudljem in štruklji. Nato smo se z avtobusom odpeljali v Mojstrano v planinski muzej, kjer smo med drugimi preko animacije okusili, kako izgleda nevihta v gorah. Nato smo se po gromozanskem nalivu peljali domov. S karaokami na avtobusu pa smo dan samo še bolj popestrili in tudi zaključili.
Manca Meštrič, 8. a
(Skupno 469 obiskov, današnjih obiskov 1)
