Nekaj izbranih nalog, ki so jih v počastitev 10. slovenskega tradicionalnega zajtrka naredili učenci pri urah slovenščine.

6. razred

Sestavine so:

– 280g ajdove moke

– 500g navadnega tekočega jogurta

– 1 jedilne žlice olivnega olja

– ½ čajne žličke sode bikarbona

– ½ čajne žličke soli

Vse sestavine zmešamo in damo v ozek in podolgovat pekač. Kruh pečemo od štirideset minut do petinštirideset minut na 180 stopinj. Ko damo ven preverimo z zobotrebcem. Če je zobotrebec umazan, podaljšamo čas peke za par minut.

Blaž Brkič, 6. a

———————————————————————————-

Na polju sončnem

bela ajda že cveti,

čebela leti.

Leon Golob, 6. a

———————————————————————————-

7. razred

O ajdi povsod se dolgo vse ve,

o zlati rastlini, ki dobra nam je.

Posebno v peči,

ko kruh zadiši,

najboljši so žganci,

ki skuhajo se…

Še predenj pa v želodčke naše

nam gre,

na poljih prostranih

cvetovi vsi beli

začarajo me ….

Tim Agnič, 7. b

———————————————————————————-

Julija Šuštaršič, 7. b

———————————————————————————-

8. razred

ZAJTRK NEKOČ IN DANES

   Zajtrk danes in nekoč se močno razlikujeta. Ne razlikujeta se samo po tem, kaj so jedli, ampak tudi po tem, kdaj so jedli in kako so dobili sestavine. Nekoč je bil najpogostejši zajtrk kislo zelje, žganci in ocvirki. Zraven so pili belo kavo. Včasih so imeli tudi žgance in mleko ali pa repo, žgance in fižol, pili so mleko. Čas zajtrkovanja se je tudi razlikoval. Zajtrkovali so po opravljenem delu v hlevu in svinjaku, nahraniti so morali živali, v hlevu krave in v svinjaku pujse. Ko so opravilo končali, so šli lahko zajtrkovat, to je bilo med šesto in sedmo uro zjutraj. Včasih niso hodili v trgovine, ampak so vse pridelali doma. Žito so odnesli v mlin in tako dobili moko, drugače je pa bilo vse pridelano doma na kmetiji. Dandanes je čisto drugačna zgodba. Jemo vse, kar si zaželimo in to kadar koli si zaželimo. Saj imamo vse, kar želimo in še več. Danes ne pridelamo več veliko doma. Ja, zelenjavo na vrtu, pa še to malo ljudi. Danes hodimo v trgovine, ki imajo vse, kar nam srce poželi. Pa tudi kdaj jemo zajtrk, je drugače. Dandanes ga jemo, ko se zbudimo ali pa ko nam zapaše, včasih ni bilo tako. Ja, časi se res spreminjajo in ne moremo pomagati, samo prilagodimo se lahko in starejši se spominjajo, kako je bilo včasih. S tradicionalnim zajtrkom pa spet poudarjamo pomen zdrave, doma pridelane hrane, kar je prav, da se bomo znali vračati k dobremu.

Ema Ovniček, 8. a

   ZAJTRK NEKOČ IN DANES

   Dne 20.11.2020 v Sloveniji praznujemo svetovni dan hrane. V šolah organizirajo tradicionalni slovenski zajtrk. To leto praznujemo deseto obletnico. Namen tega dne je, da ljudi spodbujamo k kupovanju lokalno pridelane hrane. Lokalno pridelano hrano dobimo direktno pri kmetu v svoji okolici, tržnicah in trgovskih centrih. S tem dajemo dodano vrednost in zaupanje domačemu kmetu, ko kupujemo njegove izdelke in s tem ohranjamo domače kmetijstvo. Med tem, ko sem jedla svoj tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz lokalno pridelane hrane (ajdov kruh, med, maslo, jabolko in mleko), sem razmišljala.  Spraševala sem se, kakšen zajtrk so jedli nekoč in o čem se je razlikoval od današnjega. Moje dileme o njem nekoč, mi je zanimivo razložila babica. Nekoč, ko je bila babica še v osnovi šoli, takrat še niso  imeli organizirane prehrane v šoli kot danes. Zato so si morali hrano nasiti od doma. Babica je živela na kmetiji, zato so se prehranjevali predvsem s tem, kar so pridelali. Na njivah so imeli posajeno ajdo, pšenico, koruzo. Žito so nato v svojem mlinu zmeli v moke in doma v krušni peči pekli slasten domač kruh. Za povrhu pa so še v peči posušili krhlje iz jabolk in sliv. V šolo je nesla za zajtrk košček kruha, namazanega z medom ali marmelado, jabolko ali kakšne krhlje iz jabolk ali sliv. Njen oče je bil čebelar, zato so lahko uživali domači med. Med vikendom pa so zgodaj zjutraj vsi skupaj zajtrkovali. Največkrat so jedli polento ali žgance in mleko, zelo redko kakšen jajček, zato ker so jajca prodajali, da so dobili kakšen denar. Čeprav so že takrat obstajale trgovine, njena družina ni hodila v njih, ker niso imeli denarja. Bili so navajeni na kmečko hrano. Hrana ni bila tako raznovrstna. Če so pozabili zajtrk doma ali ga doma niso imeli, so bili lačni. Poleti so največkrat ob poti v šolo pobirali jabolka ali orehe, da so se vsaj malo nasitili. Danes imamo otroci bolj raznovrstno hrano kot je bila nekoč. V šoli je obvezna malica za vse učence v osnovi šoli. Danes poznamo več vrst namazov, jogurtov, kosmičev, kruhov. Vsak posameznik si lahko izbere, kaj mu tisti dan odgovarja za zajtrk. Na razpolago imamo danes v sodobnem potrošništvu izdelke kot so: bio izdelki, sladkarije, dietne hrane, ki jih niso prej poznali. Hrano povečini kupujemo po trgovskih centrih. V trgovinah danes ne gledamo na to, da je domače, ampak večinoma na to, kar je bolj poceni in ni važno, od kod je. Le malo ljudi gre še na kmetije po lokalne pridelke. Vsak človek na svetu potrebuje zajtrk, ki je najpomembnejši obrok v dnevu. Daje nam energijo, omogoča nam rast in razvoj ter pripomore za lažje premagovanje ovir v dnevu. Danes se hrana bolj navezuje na modne smernice prehranjevanja (hitra hrana…), nekoč pa so ljudje bolj cenili in podpirali kmete v njihovem delu s tem, da so kupovali predvsem njihove izdelke.

Lea Derčar, 8. a

9. razred

ZAJTRK NEKOČ IN DANES

Slovenski tradicionalni zajtrk praznujemo vsako leto, in sicer vsak 3. petek v novembru. Ta tradicija traja že zadnjih 10 let. Njegova izvedba je bila letos zaradi epidemije COVID-19 drugačna, saj smo  vsako leto to imeli v šoli, letos pa smo to praznovali doma. Letošnji slogan je »Zajtrk z medom- super dan!«. Vendar pa so nekoč, še naši dedki, to praznovali precej drugače. Pa vam bom povedala kako. Nekoč so bili ljudje revni, niso imeli veliko denarja, zato so tudi kupovali le najnujnejše stvari. Veliko hrane pa so pridelali doma, sami. Običajno so doma pekli kruh, ki so ga namakali v mleko. Jedli so žgance z zeljem, mlekom ali repo. Tudi jajca so bila na jedilniku. Meso so jedli zelo redko, le ob posebnih priložnostih (prazniki). Mama je običajno skuhala kašo ali mlečni riž. Družina je jedla iz iste sklede z lesenimi žlicami. Tudi v današnjih časih, sploh sedaj, ko je korona, veliko ljudi nima dovolj denarja za hrano, obleke. Veliko ljudi je izgubilo službo. Je pa tudi res, da veliko hrane zavržemo. Res ne razumem ljudi, ki neodgovorno ravnajo s hrano. Hrana je pomembna za naše zdravje, rast in razvoj, zato moramo z njo lepo ravnati. V današnjih časih za slovenski tradicionalni zajtrk jemo kruh, med, jabolko in mleko. Tudi sama obožujem to kombinacijo, zato to tudi večkrat jem, še posebej na ta dan. Če se le da, jem domači med, ki je veliko kvalitetnejši od kupljenega. Želim si, da bi v današnjih časih jedli več doma pridelane hrane in ne bi vsega kupili v trgovini. Želim si tudi, da bi imeli ljudje, sploh v revnejših državah, neoviran dostop do hrane. Kot smo lahko ugotovili, se slovenski zajtrk danes kar razlikuje od tistega nekoč. Sem pa zelo zadovoljna, da imamo v Sloveniji praznik hrane in da smo še posebej na ta dan hvaležni za vse dobrote, ki jih imamo.

Neja Selak, 9. b

ZAJTRK NEKOČ IN DANES

Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, saj ti da moč za cel dan ter energijo za boljše počutje. Glede zajtrkovanja sem povprašala babico, dedka, mamo in očeta. Ko sta bila babi in dedi še mlada, so si vse, kar so jedli, pridelali sami. Najpogostejši zajtrk so bili žganci, kislo ali kuhano zelje ter navadna bela kava. Zelo redko pa so se pri zajtrku pojavila jajca ter domača smetana in marmelada, saj jih v trgovini ni bilo, pridelati pa si jih tudi ni moral vsak. Trgovine so bile majhne in obložene le z osnovnimi sestavinami kot so kvas, olje, sladkor, sol, petrolej ter redko bonboni. Ne tisti v vrečkah, ampak na komad. Pri moji babi so si sami pridelovali moko. Iz pšenice pšenično, iz koruze koruzno in iz ajde ajdovo moko. Iz teh pa so si pekli kruh. Ko sta bila moja mami in oči majhna, pa sta za zajtrk jedla kruh z medom, sendvič ter jogurt s kosmiči. Večina sestavin se je že nahajala v trgovinah. Pri mami so pridelovali domače mleko, pri očiju pa so imeli svoj vrt z različnimi vrstami sadja in zelenjave. Danes pa jaz najpogosteje za zajtrk jem sadje ali pa jogurt in kosmiče. Imam to srečo, da se samo 100 m stran od moje hiše nahajata majhna trgovinica z vsemi možnimi stvarmi ter pekarna z vsemi vrstami kruha. Torej, ko kaj pečem ali pa sem lačna, samo vzamem denar ter skočim v trgovino. Moja babi in dedi tega nista imela, zato sem za to zelo hvaležna. Sicer pa imamo pri nas doma vrt s solato, paradižniki, paprikami, jagodami, grozdjem, korenjem ter še z mnogo drugimi sadji, zelenjavo ter začimbami. Prav pri vseh pa so vsako leto na tretji petek v novembru uživali v svežem kruhu, namazanemu s maslom in medom, ki so ga poplaknili z domačim mlekom, za piko na i pa še slastno jabolko. V tradicionalnem slovenskem zajtrku zelo uživam ter se ga že veselim.

                                                                                                     Neža Vidmar, 9. b

Zbrala in uredila učiteljica Justina Husu

(Skupno 69 obiskov, današnjih obiskov 1)