V torek, 4. 6. 2024, smo se učenci 9. razreda z razredničarkama Justino Hočevar in Mojco Klobučar ter spremljevalcema, učiteljico Damjano Burgar in učiteljem Matjažem Starašiničem, odpravili na robinzonsko pustolovščino v Belo krajino. Vožnjo smo si navsezgodaj polepšali s petjem narodnih pesmi in vriskanjem. Ko smo prispeli v Radence, smo lahko obudili spomin na lanskoletno šolo v naravi. Pred spustom po reki smo najprej pomalicali, si nadeli popolno opremo, prijeli čolne ter vesla in se v skupinah odpravili dogodivščinam na proti. Bili smo v dobrih rokah, saj so nas spremljali izurjeni animatorji. Veslali smo po brzicah, se ustavili ob rečnem bregu in skakali v vodo. Med vožnjo s čolni ni manjkalo iger in smeha. Med triurno vožnjo smo imeli tudi krajši postanek, da smo lahko uživali v lepotah naše belokranjske lepotice. Najbolj napeta je bila vožnja po brzicah, zato smo se prepustili toku, ki nas je odnesel do cilja. Kdor je želel, se je lahko preskusil tudi v supanju, drugi pa smo komaj čakali, da se preoblečemo v suha oblačila. Medtem ko smo čakali na slastno kosilo oz. piknik, smo si čas krajšali s petjem, plesom, pogovorom in igranjem različnih družabnih iger. Najbolj zagreti fantje so izvedli oddelčno tekmo v odbojki.
Po kosilu smo se sprehodili po kampu in ogledovali različne živali. Sledilo je presenečenje, in sicer sprehod s terapevtskimi alpakami, ki smo ga bili veseli, saj so nas počasi že preplavila čustva.
Preostanek popoldneva smo namenili sproščenemu druženju, prepevanju in prostemu času.
Prehitro je nastopil trenutek odhoda in zavedanje, da smo še zadnjič skupaj in da je minilo naše zadnje druženje pred odhodom v svet odraslosti.
Medijski krožek:
Ana Al Daghistani, Neža Blatnik, 9. b
