Z razvojem moderne tehnologije je le-ta postala pomemben del našega vsakdana, saj moderna tehnologija zajema prav vsa področja našega življenja in je dostopna kot še nikoli.
Z razvojem tehnologije in dostopom interneta na vsakem koraku se je v sodobnem svetu med poplavo informacij v zadnjem času nedvomno povečala tudi količina zavajajočih lažnih informacij.
Družbenih omrežij je iz dneva v dan vse več, veča se število njihovih uporabnikov, kar s seboj prinaša tudi vse več možnosti in načinov za širjenje lažnih novic in posledično tudi vse več žrtev.
Lažne novice niso novost, a njihovo vse pogostejše pojavljanje in hitro širjenje na spletu, predvsem na družbenih omrežjih, predstavlja velik in resen problem tako za posameznika kot za družbo. Eden glavnih razlogov za objavo in širjenje lažnih novic je predvsem služenje denarja preko prikazovanja oglasov.
Z namenom ozaveščanja in preprečevanja širjenja lažnih novic na družbenih omrežjih smo v okviru projekta IN-EDU programa Erasmus+«Klikaj z glavo« izdelali spletno anketo na temo lažnih novic na družbenih omrežjih. Spletno anketo smo izvedli med učenci 6.-9. razreda naše šole. Zanimalo nas je, kako učenci preživljajo svoj prosti čas, koliko časa na dan uporabljajo internet, kateri so njihovi glavni viri novic, v kolikšni meri prepoznajo lažne novice, kako jih obravnavajo …
Rezultati:
Spletno anketo je rešilo 117 učencev. (Od tega je je bilo 50 % moških (58) in 50 % žensk (59). Med njimi je bilo 21 % učencev 6. razreda, 26 % učencev 7. razreda, 21 % učencev 8. razreda in 32 % učencev 9. razreda.
1. vprašanje: Kako najpogosteje preživljate svoj čas?
32 % učencev svoj čas preživlja s prijatelji in 28 % z družino. 18 % učencev svoj čas nameni hobijem, 12 % učencev svoj čas preživi pred elektronskimi napravami. Preostalih 9 % učencev pa svoj prosti čas preživi v naravi.
2. vprašanje: Koliko časa na dan povprečno uporabljate internet?
Najpogostejši odgovor je bil 1-3 ure (kar 56 %). 25 % učencev internet uporablja 3-5 ur, manj kot 1 uro internet uporablja le 11 % učencev in 9 % več kot 5 ur.
3. vprašanje: Ali imate nad uporabo interneta starševski nadzor?
Kar 60 % učencev je odgovorilo, da nad uporabo interneta nimajo starševskega nadzora. Pri 40 % učencev pa je prisoten nadzor staršev, in sicer pri 19 % učencev imajo starši nadzor nad časom uporabe interneta, pri 13 % učencev imajo starši nadzor nad vsebino uporabe ter pri 9 % učencev imajo starši nadzor tako nad vsebino kot nad časom uporabe.
4. vprašanje: Katero elektronsko napravo najpogosteje uporabljate za dostop do interneta?
Za dostop do interneta 70 % učencev uporablja lastni telefon in 1 % telefon staršev. Osebni računalnik uporablja 24 % učencev, 5 % učencev pa uporablja družinski računalnik. Nihče od učencev za dostop do interneta ne uporablja šolskega računalnika.
5. vprašanje: Katera družbena omrežja uporabljate?
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Med najbolj uporabljenimi družbenimi omrežji med učenci so Snapchat (73 %), Instagram (60 %) in Tik Tok (56 %). 14 % učencev uporablja tudi Facebook, 13 % učencev uporablja Twitter ter 9 % učencev Reddit. Druga družbena omrežja, kjer so učenci navajali Discord, Steam, Viber idr., uporablja 30 % učencev.
6. vprašanje: Koliko časa na dan povprečno porabite na družbenih omrežjih?
Najpogostejši odgovor je bil 1-3 ure, kar 46 % učencev. 41 % učencev internet uporablja manj kot eno uro, 3-5 ur internet uporablja 8 % učencev in 6 % učencev uporablja interne več kot 5 ur.
7. vprašanje: Ali je vaš profil zasebni ali javni?
87 % učencev ima zasebni profil, javni profil ima le 15 % učencev.
8. vprašanje: Kateri je za vas glavni vir novic?
Za 43 % učencev predstavlja glavni vir novic televizija, za 8 % učencev radio in za 3 % učencev časopis. Družbena omrežja so glavni vir novic za 26 % učencev ter spletne strani medijev za 21 % učencev.
9. vprašanje: Koliko krat novice, ki jih vidite na Facebook preberete?
71 % učencev novic na Facebooku ne prebere, 21 % učencev jih prebere redko, 7 % učencev jih prebere nekajkrat na teden in le 1 % učencev novice na Facebooku prebere vsak dan.
10. vprašanje: Koliko krat novice, ki jih preberete na Facebooku delite z drugimi prijatelji?
78 % učencev novic, prebranih na Facebooku, ne deli z drugimi prijatelji. Redko jih deli 19 % učencev, 2 % jih deli nekajkrat na mesec in le po 1 % učencev novice delijo nekajkrat na teden oz. vsak dan.
11. vprašanje: Kakšne novice delite na Facebooku z drugimi prijatelji?
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. 29 % učencev deli novice, povezane s športom, 13 % učencev novice, povezane z glasbo, 10 % učencev novice, povezane s filmom, 9 % učencev novice, povezane z nesrečami, 6 % učencev novice, povezane s politiko, 2 % učencev pa novice, povezane s kriminaliteto, 2 % učencev deli novice, povezane s smešnimi vsebinami. Preostali % učencev so učenci, ki ne delijo novic ali nimajo Facebooka.
12. vprašanje: V kolikšni meri preberete novice, preden jih delite z drugimi?
Le 28 % učencev prebere celotno besedilo, 9 % učencev le bežno preberejo besedilo, 5 % učencev pa prebere le naslov, med tem ko jih 58 % učencev ne deli.
13. vprašanje: Ali menite, da so vse na spletu objavljene novice resnične?
Kar 79 % učencev meni, da vse na spletu objavljene novice niso resnične, med tem ko preostali menijo da so objavljene novice resnične.
14. vprašanje: V kolikšni meri zaupate objavljenim novicam?
Objavljenim novicam ne zaupa 10 % učencev, 74 % učencev jim delno zaupa, 14 % učencev jim zaupa in le 2 % učencev jim zelo zaupa.
15. vprašanje: Kako dobro ste seznanjeni s problematiko lažnih novic na spletu?
Le 1 % učencev zelo slabo pozna lažne novice oz. za njih še ni slišal, 22 % učencev je že slišalo za lažne novice, a jih poznajo slabo in jih ne ločijo od drugih. Kar 54 % učencev dobro pozna lažne novice in jih zna prepoznati in 23 % učencev pozna lažne novice zelo dobro, jih zna prepoznati in se jih tudi izogibajo.
16. vprašanje: Kako pogosto se srečujete z lažnimi novicami na spletu?
Z lažnimi novicami na spletu se nikoli ni srečalo 17 % učencev, 62 % učencev se z lažnimi novicami na spletu sreča redko, 19 % pogosto in le 2 % se z lažnimi novicami na spletu sreča zelo pogosto.
17. vprašanje: Koga obvestite, da ste na spletu naleteli na lažne novice?
Kar 44 % učencev nikogar ne obvesti, da so na spletu naleteli na lažne novice, 36 % učencev obvesti starše, 18 % učencev obvesti prijatelje, 2 % učencev sošolce.
18. vprašanje: Kaj menite, kako močno lažne novice vplivajo na družbeno življenje?
25 % učencev meni, da imajo lažne novice zelo močan vpliv, 57 % učencev meni, da imajo močan vpliv in sooblikujejo javno mnenje, 12 % učencev meni, da imajo šibak vpliv, ker so lažne novice redek pojav, 6 % učencev pa meni, da lažne novice nimajo vpliva na mnenje javnosti.
Iz rezultatov ankete smo ugotovili, da so učenci bolj naklonjeni socialnim stikom v živo kot preko elektronskih naprav, saj jih velika večina čas preživlja s prijatelji ali z družino oz. ga nameni hobijem, kljub temu pa so elektronske naprave stalni del njihovega vsakdana.
Zelo spodbudno je spoznanje, da so učenci dobro seznanjeni s prisotnostjo lažnih novic na spletu, da v večini prepoznajo lažne novice in se jih izogiba. Prav tako je zelo spodbudno njihovo zavedanje, da imajo prisotne lažne novice velik in močan vpliv na družbeno življenje.
Predvidevamo, da je takšnemu rezultatu pripomoglo udeleževanje naših učencev na različnih delavnicah o varni rabi interneta, na katerih učenci pridobijo veliko znanja.
Glede na čedalje večji problem na področju lažni novic in njihovo vse večjo prisotnost na spletu, predvsem na družbenih omrežjih, je v prvi vrsti nujno potrebno ozaveščanje vseh nas, predvsem, da smo pozorni in se naučimo prepoznati, katere novice so resnične in katere lažne.
Za uspešno prepoznavanje lažnih novic in njihovemu izogibanju je potrebno v prvi vrsti preveriti medij, ki je novico objavil, prav tako je potrebno preveriti avtorja novice, vsebino novice in navedene vire, kdaj je bila novica objavljena ter razmisliti o namenu objavljene novice.
Če želite biti o lažnih novicah redno obveščeni, si oglejte Instagram profil PREGLEDANO, ki smo ga ustvarili v okviru projekta IN-EDU Erasmus+ »Klikaj z glavo«.
Pripravili učenci OŠ Šmihel:
Erika Bojanec (9. B),
Klara Krnc (9. B),
Urban Mohorko (9. B),
Naja Rangus (9. B),
mentorica Merilin Šut
