Hans Christian Andersen
(2. april 1805 – 4. avgust 1875)
Hans Christian Andersen je eden najbolj znanih pravljičarjev.
Rodil se je na Danskem, v družini revnih, a izjemno ljubečih staršev. Sanjal je, da bo postal igralec, pevec ali plesalec. Ko je imel mali Hans enajst let, je njegov oče umrl, kar je družino pahnilo v popolno revščino. Pri štirinajstih letih je dokončno zapustil Odense in se s trebuhom za kruhom podal v Köbenhavn. Z izjemno vztrajnostjo si je pridobil mecene, ki so podprli njegovo šolanje. Prve štiri pravljice je Andersen izdal leta 1835. Po vsej Evropi je bilo takrat pravljičarstvo še v povojih. Andersen je najmlajše, namesto da bi jim pridigal, nagovoril v toplem tonu. Za razliko od bratov Grimm pravljic ni začenjal z besedami »nekoč” ali “za devetimi gorami”, ampak je dogajanje postavil v Köbenhavn in čarobnost vdahnil vsakdanjim predmetom in okolju. Izdal je več kot 70 knjig za odrasle in otroke, svetovno slavo pa si je že zgodaj pridobil prav s pravljicami. Napisal jih je več kot 150, med njegovimi najbolj priljubljenimi pa so: Grdi raček, Kraljična na zrnu graha, Vžigalnik, Bedak Jurček, Palčica, Snežna kraljica, Mala morska deklica …
Andersen, njegove pravljice in Danska so učence spodbudili, da so bili pri svojem delu visoko motivirani in ustvarjalni. Zaupali so mi, da jim je sodelovanje v projektu všeč in da jim bo za vedno ostal v spominu.
Razredni časopis je nastal ob zaključku projekta, hkrati pa smo obeležili 2. april, ki je mednarodni dan knjig za otroke.
Izdelek 4. a (TUKAJ) in 4. b (TUKAJ).
knjižničarka Marjetka Dragman
