Ponedeljek, 6. 12. 2021

Po treh letih hrepenenja po šoli v naravi smo oktobra na ekskurziji dobili namig od agentk Miklavža (beri naših razredničark), da nas bo Miklavž obdaril s posebnim darilom.  Vsi v en glas smo zavpili: »S šolo v naravi.«

Danes nam je Miklavž izročil darilo, saj smo se končno odpravili na Debeli Rtič v šolo v naravi. Dan je bil napet, ker nas je skrbelo, da bi bil kdo pozitiven. Na srečo smo bili vsi negativni, seveda samo na testih, kajti v srcu smo ostali pozitivni. Med potjo do cilja smo se ustavili na Vrhniki in so ogledali rojstno hišo Ivana Cankarja in znameniti vrhniški klanec. Končno smo prispeli na cilj in se udobno namestili v Domu Martinček. Namesto da bi pokazali vse svoje sposobnosti, smo se pred ustvarjalnim delom poskrili v luknjo kot martinčki. Kako hitro ime doma deluje na nas. Ampak … brez strahu, naše neutrudne učiteljice so iz nas izvabile tisto, kar je bilo potrebno, da smo uspešno opravili vse naloge po programu. No, ja, malo so ga priredile, saj se naše vznemirjenje kar ni poleglo. Po dobrem kosilu smo na obali oblikovali skupne dogovore in pravila, nato pa izkoristili preostanek sončnega popoldneva za nogomet, angleški sprehod ob obali (Do you speak English? Yes, but …) in opazovanje sončnega zahoda. Imeli smo tudi že prve pridige o vedenju in odnosu, česar učiteljice niso počele iz dolgčasa, ampak smo jih k temu priganjali mi sami. S podpisom smo sprejeli napisana pravila vedenja, zapisali dnevniške zapise in si ob koncu dneva podelili najljubše vtise. Po besedah učiteljic smo bili kar naporni, a pred spanjem so v nas spet lahko videle svojo zlato generacijo devetošolcev. To nam daje zagon, da se naspimo in jutri sproščeni in povezani delamo naprej. Konec koncev moramo ljubemu Miklavžu pokazati, da smo mu hvaležni za njegovo darilo, po katerem smo tako hrepeneli. Hvala, Miklavž (beri OŠ Šmihel in starši).

Nauk naše zgodbe – nikoli ne obupajte, mi nismo in danes smo končno v šoli v naravi.

Vaši devetošolci

(Skupno 194 obiskov, današnjih obiskov 1)