Vzgojni načrt

 

 

 

VZGOJNI NAČRT

OŠ ŠMIHEL NOVO MESTO

 

 

1. UVOD

Vzgojni načrt šole je dokument, oblikovan na osnovi sprejetih dogovorov med zaposlenimi, učenci in starši. Pomaga nam pri doseganju vzgojnih ciljev. Predpisuje ga 60. d člen Zakona o osnovni šoli (Ur. l., št. 102/07, ZOsn – UPB).

 

Vsebuje:

  • vzgojne cilje (vrednote in načela),
  • oblike sodelovanja s starši,
  • vzgojne dejavnosti.

 

Na šoli je potrebno oblikovati okolje, v katerem se bodo učenci počutili varne, sprejete, uspešne in svobodne, hkrati pa se bodo zavedali, da je potrebno upoštevati pravila in sprejemati omejitve, ki jih zahteva vsaka organizirana skupnost. V vseh oblikah dela in življenja šole je potrebno oblikovati klimo, ki bo vzpodbujala ustvarjalnost, odgovornost in iniciativnost, saj bo v takih pogojih le izjemoma potrebno posegati po vzgojnem ukrepanju.

 

Hkrati pa moramo naše učence usposobiti in izobraziti za življenje, ki od mladih zahteva več samostojnosti, odgovornosti in prilagodljivosti za soočanje s hitrimi družbenimi in tehnološkimi spremembami. Odločilno pri tem je zaupanje v svoje sposobnosti in izbira vrednot, ki bodo bogatile njihovo osebno življenje in bodo hkrati v skladu z zahtevami družbe.

 

Šola bo spodbujala vse oblike povezovanja, sodelovanja in vključevanja staršev v življenje in delo šole. Prizadevali si bomo za takojšnje in načrtno reševanje problemov, težav in konfliktov.

 

 2. VREDNOTE ŠOLE

Vrednote pomagajo posamezniku uravnavati njegove odnose s samim seboj, z drugimi in družbo. Načini uresničevanja vrednot izražajo osebno zavzetost delavcev šole, učencev in staršev.

So podlaga ustvarjanja kulture v šoli, podlaga različnim dejavnostim, pravilom ter načinom reševanja težav in sporov. Procese dela z vrednotami prilagajamo starosti učencev. Vrednote je potrebno živeti v konkretnih situacijah vsakdanjega življenja.

Šola vzgaja za vrednote z vsakodnevnimi praksami, z različnimi dejavnostmi, ki spodbujajo prevzemanje odgovornosti za svoje življenje, v okviru projektov, ur oddelčnih skupnosti, dni dejavnosti in ob drugih priložnostih.

Iz vizije šole izhajajo skupne vrednote.

 

Vizija naše šole: Z dobrim medsebojnim sodelovanjem do kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa.

 

Najpomembnejše skupne vrednote naše šole:

  • varnost vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa,
  • spoštovanje sebe in drugih ter odgovoren odnos do okolja,
  • sprejemanje drugačnosti (strpnost),
  • spodbujanje prostovoljstva
  • ustvarjalnost, znanje, razvoj posameznika,
  • pozitivna samopodoba.

 3. VZGOJNA NAČELA

 

Vzgojna načela, s katerimi bomo udejanjali vrednote so:

  • načelo zaupanja in zagotavljanja varnosti,
  • načelo najboljšega možnega vzgojno-izobraževalnega okolja,
  • načelo strpnega sodelovanja in dialoga,
  • načelo skupnega reševanja težav,
  • načelo dogovarjanja, zavzetosti za vsakega posameznika,
  • načelo iskanja odličnosti posameznika.

 

4. VZGOJNE DEJAVNOSTI                          

Na konferencah učiteljskega zbora, strokovnih aktivih, roditeljskih sestankih, v oddelčnih skupnostih in na šolski skupnosti so se oblikovali vzgojni cilji glede na splošne cilje, ki so zapisani v učnih načrtih za posamezen predmet.

Formalne oblike uresničevanja in doseganja vzgojnih ciljev v veliki meri dopolnjujejo neformalne oblike kot so: delo učiteljev in ostalih delavcev šole, ki se izraža v njihovi osebni drži, v njihovem ravnanju in njihovih medsebojnih odnosih. Pomembno je tudi sodelovanje šole in staršev, izobraževanje vseh, vključevanje lokalne skupnosti in zunanjih institucij, ki s svojo dejavnostjo posegajo na vzgojno področje (krajevne skupnosti, zdravniška služba, policija, socialna služba, vzgojna posvetovalnica, zavod za šolstvo, srednje šole, lokalna študentska organizacija, primeri dobre prakse ostalih šol, itd.).

 

 Vzgojne dejavnosti, s katerimi bomo uresničevali vzgojni načrt, so:

  1. a) Izbira prednostnih vzgojnih ciljev

Vsako šolsko leto učiteljski zbor izbere nekaj vzgojnih ciljev, ki so prednostni in glede na njihov izbor tudi načrtujemo vsebino vzgojnega dela šole in oddelkov.

  1. b) Vzgojni načrt oddelka

Razredniki skupaj z učenci oddelka pripravijo vzgojni načrt oddelka. Pri izdelavi vzgojnega načrta je potrebno izhajati iz vrednostnih opredelitev in vrednot vzgojnega načrta, izbranih vzgojnih ciljev šole ter iz analize obstoječega stanja v oddelku.

Načrt vsebuje:

  1. naloge, akcije in projekte: npr. izboljšati medsebojne odnose, izboljšati kvaliteto komunikacije, kulturo prehranjevanja, kako povečati zavest pripadnosti oddelku, izboljšati uspešnost medsebojne učne pomoči, kolektivno sodelovanje pri preprečevanju kršenja pravil, dogovorov in hišnega reda, humanitarne akcije (naloge, akcije in projekte izberemo skupaj z učenci).
  1. Tematske ure oddelčne skupnosti – razrednik predvidi, katere teme so za oddelek najbolj potrebne.
  1. Vzgojni ukrepi: za upoštevanje pravil in dogovorov je potrebno učence sprotno pohvaliti, za neupoštevanje pravil in dogovorov je potrebno posamezne učence pa opozoriti in jim tudi preko vzgojnega ukrepanja pomagati (vzgojno ukrepanje ima cilj pomagati in ne le kaznovati).
  1. Sodelovanje z oddelčnim učiteljskim zborom in individualna obravnava učenca, ki ima težave z upoštevanjem pravil, dogovorjenih vzgojnih nalog in šolskih obveznosti.

c) Natečaji, akcije in projekti

Natečaji, akcije in projekti so konkretne vzgojne vsebine, ki pomembno oblikujejo življenje in delo šole. V njihovi realizaciji se potrjuje inovativnost, kreativnost ter uspešnost timskega dela učiteljev in ostalih strokovnih delavcev šole. Praviloma vsebine sledijo izbranim vzgojnim ciljem. Pri delu so vključeni učitelji, učenci in starši. Istočasno ne smemo pozabiti na sodelovanje z lokalno skupnostjo, drugimi šolami ter institucijami, ki se s svojim delovanjem navezujejo na vzgojno delo šole.

Različne oblike natečajev, akcij in projektov so:

  • dnevi, tedni ali meseci s posebno vsebino,
  • zbiralne in humanitarne akcije,
  • eko projekti, zdravstveni in ostali projekti,
  • osveščanje o določenih vrednotah s plakati, slikami in napisi,
  • raziskovalni projekti s socialno ali etično vsebino,
  • javne tribune in okrogle mize na aktualno temo,
  • posebne izdaje šolskega glasila, publikacije ipd.

Pobudo za natečaj, akcijo ali projekt lahko poda vsak učenec, strokovni delavec ali starši. Naslovijo jo na razrednika ali ravnateljico šole. Predlagatelj aktivnost tudi finančno ovrednoti in predvidi število delovnih ur za izvedbo.

d) Svetovanje in usmerjanje učencev

 Vsi zaposleni se trudimo biti s svojim ravnanjem pozitiven zgled, saj tudi tako v veliki meri usmerjamo učence k še boljšim načinom delovanja. Svetovanje in usmerjanje učencem pomaga pri njihovem razvoju, šolskem delu, odnosih z vrstniki in odraslimi ter pri reševanju težav, povezanih z enkratnimi ali občasnimi kršitvami pravil šolskega reda.

Poteka v obliki pogovorov med strokovnimi delavci šole (ravnateljico, pomočnikom ravnateljice, učitelji, knjižničarko, svetovalnima delavkama) ter učenci (po potrebi tudi starši), in sicer v času razrednih ur, govorilnih ur učiteljev, v okviru šolske svetovalne službe in zunanjih institucij ter ob sprotnem reševanju problemov in drugih priložnostih.

Posebne oblike svetovanja in sporazumnega reševanja problemov so osebni svetovalni pogovori, vzpodbujanje samovrednotenja ali samopresoje ter mediacija in restitucija.

 

Cilji svetovanja in usmerjanja učencev so:

  • oblikovanje lastnih ciljev in načinov uresničevanja,
  • spoštovanje osebne integritete posameznika,
  • učinkovitejša organizacija šolskega in domačega dela,
  • spremljanje dela in napredka,
  • vrednotenje svojega vedenja in ravnanja do drugih,
  • prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje,
  • sprejemanje drugačnosti posameznika,
  • nenasilno, konstruktivno reševanje problemov …

 

V primerih, ko strokovni delavec presodi, da učenec potrebuje dalj časa trajajoče spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, svetovalna delavka v soglasju s starši začne voditi osebno mapo za učenca, ki potrebuje pomoč in svetovanje.

 

Če se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih kljub pomoči in svetovanju v šoli ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, strokovni delavec staršem predlaga obravnavo v zunanjih ustanovah psihološke in pedagoške pomoči.

  1. e) Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti

 Preventivne vzgojne dejavnosti so konkretne oblike izvajanja naših vzgojnih prizadevanj. Izhajajo iz vizije in vrednot šole ter potreb učencev in okolja. Šola poskuša z vzgojnimi dejavnostmi oblikovati okolje, v katerem učenci zadovoljujejo temeljne telesne, duševne in socialne potrebe (varnost, sprejetost, individualnost, uspešnost, ustvarjalnost, sprostitev ipd.), razvijajo samostojnost in pozitivno samopodobo ter pridobijo čut za odgovornost.

Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole, ki bodo poleg splošnih vrednot še posebej spodbujale izbrane vrednote, odgovornost, spoštovanje in znanje, bomo organizirali v okviru ur oddelčne skupnosti, dni dejavnosti, interesnih dejavnosti, šolskih projektov, ob drugih aktualnih priložnostih in vsakodnevnem življenju v šoli.

Šola razvija varno in spodbudno okolje z izvajanjem proaktivnih in preventivnih dejavnosti. Prav tako s svojim delovanjem skrbi za razvijanje čuta za osebno odgovornost učencev oziroma odgovornost za lastno življenje.

Šolsko delo in življenje v šoli je organizirano tako, da:

  • se učenci počutijo varno,
  • razvijajo samostojnost in pozitivno samopodobo,
  • so učenci pri šolskem delu zavzeti in ustvarjalni,
  • učenci prevzemajo odgovornosti za svoje vedenje in sprejemajo omejitve, ki jih postavlja življenje
  • v skupnosti.

Proaktivne vzgojne dejavnosti so sistemske ali projektne. Sistemske proaktivne dejavnosti so sestavina celovite kulture šole in se izražajo v vsakodnevni šolski praksi. Pomembni sistemski dejavniki so:

  • kakovost pouka,
  • načini spremljanja napredka učencev,
  • načini ocenjevanja znanja,
  • vzgojni in komunikacijski stili,
  • usklajenost pedagoških delavcev.

 

Projektne dejavnosti so zaradi svojih posebnosti dragocene priložnosti za vzgojno delo šol.

Posebno pozornost namenjamo:

  • oblikovanju dobrih medsebojnih odnosov,
  • solidarnosti in skrbi za vrstnike,
  • spoštovanju različnosti,
  • reševanju problemov v oddelčnih skupnostih,
  • razvijanju moralnih vrednot,
  • sprejemanju odgovornosti za svoje vedenje,
  • vrednotenju lastnega vedenja in vedenja vrstnikov.

Razrednik skrbno spremlja oddelek in dogajanja med učenci ter se odziva na probleme v oddelčni skupnosti. Pri tem upošteva razvojno stopnjo učencev, posebnosti posameznih učencev in okoliščine dogajanja. Pri reševanju težjih problemov vključujemo svetovalni delavki, starše, po potrebi pa tudi vodstvo šole.

Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šola izvaja:

  • v okviru ur rednega pouka,
  • v sklopu roditeljskih sestankov in pogovornih ur,
  • v okviru ur oddelčne skupnosti,
  • kot dneve dejavnosti,
  • skozi projektno delo.

Vsako šolsko leto načrtujemo prednostne preventivne dejavnosti za učence in starše, v katere vključimo tudi zunanje sodelavce z različnih področij (zdravstveni dom, center za socialno delo, nevladne organizacije…) v obliki predavanj, delavnic, preventivnih pregledov…).

 

5. vzgojni postopki in ukrepi

5. 1 Pohvale, priznanja, nagrade

 

Za uspešno in prizadevno delo v šoli učenci ali skupina učencev prejmejo pohvale, priznanja in nagrade. Vrste in načini so opredeljeni v Pravilih šolskega reda OŠ Šmihel.

Priznanja se lahko podelijo učencem ob koncu prvega in drugega triletja (izjemoma za posebne dosežke). V tretjem triletju lahko učenec dobi priznanje v vseh razredih, če je dosegal najvišje rezultate. Na podružnici dobijo učenci priznanja ob zaključku prvega triletja (izjemoma za posebne dosežke) in ob koncu šolanja na podružnici.

 

5. 2 Restitucija

 Restitucija je oblika vzgojnega ukrepanja, ki omogoča učencu, ki je s svojim ravnanjem povzročil materialno ali moralno škodo drugemu ali šoli, da to popravi. Učenec se v postopku sooči s posledicami svojega ravnanja, sprejme odgovornost in poišče načine, s katerimi svojo napako popravi.

Strokovni delavci spodbujajo, usmerjajo in spremljajo proces restitucije v sodelovanju s starši. O načinu spremljave učinkovitosti restitucije se dogovorijo vsi udeleženci.

5. 3 Mediacija

Mediacija je način mirnega, strpnega in konstruktivnega reševanja sporov. Predstavlja učinkovito preventivo zoper nasilje v šoli. Je način izboljšanja šolske klime in medsebojnih odnosov med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa.

 

Strokovni delavec šole bo prevzel vlogo mediatorja (nevtralna oseba) in udeležencem v konfliktu pomagal določiti problem in načine reševanja problema.

5. 4 Vzgojni ukrepi

Vzgojni ukrepi so posledice kršitev pravil šolskega reda. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov in so bile predhodno izvedene vse druge vzgojne dejavnosti. Učencem pomagajo spoznavati njihove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti. Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca ter iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.

 

Vzgojni ukrepi in postopki so natančno opredeljeni v Pravilih šolskega reda OŠ Šmihel.

 

6. SODELOVANJE S STARŠI IN OKOLJEM

Starši s šolo sodelujejo na roditeljskih sestankih, pogovornih urah, svetu staršev, svetu šole, na predavanjih, preko obiskov na domu, na šolskih prireditvah, prireditvah v lokalnem okolju, zbiralnih akcijah in ostalih dejavnostih, ki jih pripravlja šola. Redno prejemajo uradna obvestila o učnem uspehu in napredovanju otrok ter dobijo ustrezna pojasnila o učnem in vzgojnem delu ter razvoju otrok v individualnih pogovorih z učitelji ali s svetovalnima delavkama.

Staršem redno pošiljamo obvestila o dejavnostih (ŠD, KD, ekskurzije,…), vabila na prireditve, delavnice, dejavnosti v okviru projektov.

7. URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE VZGOJNEGA NAČRTA

Naša vzgojna prizadevanja in rezultate bomo vsakoletno spremljali; ugotavljali bomo rezultate našega dela in po potrebi uvajali morebitne izboljšave. Naloge se bodo med letom tudi dopolnjevale s sklepi strokovnih organov šole, okrožnicami in navodili Ministrstva za šolstvo in šport ter Zavoda za šolstvo, s sklepi ustanovitelja. Za realizacijo vzgojnega načrta so odgovorni vsi delavci šole.

Svet zavoda OŠ Šmihel je na svoji seji dne, 27. 5. 2009, sprejel Vzgojni načrt OŠ Šmihel.

 

Opomba:

Svet zavoda OŠ Šmihel je na svoji seji dne, 29. 9. 2014, sprejel spremembe Vzgojnega načrta OŠ Šmihel.

 

 

                                                                                    Ravnateljica:

 

                                                                                     mag. Irena Hlača